PORTOROŽ JE ŽE 28. LETO GOSTIL PRESTIŽNI FILMSKI FESTIVAL
Po nekem zelo čudnem naključju sem se pridružila prostovoljcem letošnjega filmskega festivala v Portorožu. Ekipa je bila super. Lepo smo se razumeli. Sklenilo se je nekaj novih prijateljstev in še vedno sem pod vtisom vsega dogajanja. Ker bi zadevo želela deliti z vami, se bom potrudila, da v prihajajočem članku čim bolj podrobno opišem, kaj se je v celem tednu dogajalo.
V ponedeljek, 20.10. 2025 smo prišli na prizorišče. Potrebno je bilo urediti še nekaj zadev. Morali smo pregledati in razvrstiti akreditacije ter pripraviti Magazin Grando in dvorano v Avditoriju na prireditev. Postaviti smo morali tudi info točko, ki je bila zelo pomemben del dogajanja celega tedna, saj si na njej lahko pridobil vse informacije o aktualnih dogodkih v prihajajočem tednu.
Torek, 21.10.2025 se je začel s prireditvijo, imenovano Animirani mozaik, ki je bil pravzaprav cikel slovenskega animiranega filma, namenjen bližnjim šolam in vrtcem. Popoldan je sledila otvoritev razstave Razstavljeni rezi, ki je posvečena montažerju Janezu Briclju. Zvečer se je v glavni dvorani Avditorija zgodila otvoritev festivala s kratkim filmom Vikend, ki je vse nostalgike povedel v neke boljše in lepše čase, nato pa je sledila slovenska premiera celovečerca Skriti ljudje, katerega je režiral Miha Hočevar, eno glavnih vlog pa je odigral islandski igralec Olafur Darri Olafsson. To je bil tudi prvi letošnji film iz tekmovalnega programa.
V sredo, 22. 10. 2025 se je odvil pogovor z ustvarjalci filma, ki smo ga videli prejšnji večer, začel pa se je tudi strokovni program. Tokratna tema je bila delavnica Pripovedovanje zgodbe na varen način, na kateri smo lahko izvedeli malo več o pristopu glede snemanja intimnih prizorov in ostalih delikatnih filmskih scen. V Avditoriju in Magazinu Grando smo si lahko ogledali set tekmovalnih kratkih filmov. Tukaj bi želela izpostaviti dokumentarni film V objemu nekega stranišča, ki ga je režiral Matevž Oven Brecelj. Govori o življenju in umetniškemu ustvarjanju našega največjega, žal že pokojnega kantavtorja, Tomaža Pengova. V Avditoriju smo si lahko ogledali celovečerni film z naslovom Alfa, nato pa sta sledila filma z naslovom Kaj ti je Deklica ter Nehvaležna bitja. V Grandu se je odvrtel koprodukcijski igrani film Pozno poleti. Tekom dneva se je odvila tudi okrogla miza z naslovom Vloga eksperimentalnega in avandgardnega filma v slovenskem kulturnem prostoru. Zvečer je bila v Grandu zabava z DJ Sunnyem.
V četrtek, 23.10.2025 so na strokovnem programu razpravljali o tem, kakšno mesto ima v filmu glasba in kako jo pravilno umestiti vanj. V Avditoriju in Magazinu Grando je bil dopoldan na sporedu set tekmovalnih študijskih filmov, popoldan pa 2. del tekmovalnih kratkih filmov. Ogledali smo si tudi nekaj dolgometražnih tekmovalnih filmov. Zanimivo si je bilo pogledati delo Novi sošolci, ki govori o otrocih, ki so priseljeni iz Kosova. V filmu režiser lepo opiše, s kakšnimi ovirami so se morali srečevati, ker niso obvladali slovenskega jezika. Izpostavila bi še film domačina Perice Raia z naslovom Pa tako lep dan je bil in zgodovinski dokumentarec Fiume o morte. V Amfiteatru se je odvilo tudi študentsko filmsko srečanje, sledil pa je kviz z zgovornim naslovom V kraljestvu slovenskega filma. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na pogovore z ustvarjalci, kjer so se predstavile ekipe, katerih filmi so bili predvajani v sredo. Zvečer pa nam je v Magazinu Grando družbo delal DVS, ki je eden izmed pionirjev ljubljanske bass scene.
Petek, 24.10.2025 se je začel v Piranu, kjer so na Prvomajskem trgu slavnostno odkrili obeležje Evropske filmske akademije. Ravno ta trg se je najprej pojavil v filmu Naš avto (1962), ki ga je režiral češki režiser František Čap, nato pa ponovno zablestel leta 1986 v Štigličevem filmu Poletje v Školjki, ki je pravzaprav eden slovenskih kultnih filmov. V Avditoriju je potekala okrogla miza združenja SKOM z naslovom Kdaj film postane timsko delo, nato pa je sledilo predavanje z naslovom Izkušnje dela v mednarodnih in visokoproračunskih produkcijah. Predavanje je bilo zelo zanimivo, saj so se na njem predstavili razni slovenski avtorji, ki delajo filme v mednarodnih vodah in so s prisotnimi delili svoje izkušnje. V Amfiteatru se je nato odvila pogostitev, kasneje pa smo si lahko v sklopu tega ogledali film Sem iz Titovega Velesa. Organiziran je bil masterclass z režiserko Teono Strugar Mitevsko, ki je prisotnim podala nekaj svojih izkušenj. Potekali so tudi pogovori z ustvarjalci, katerih filmi so bili predvajani v četrtek. V Avditoriju in Magazinu Grando je potekalo tekmovanje preglednih kratkih in študijskih filmov. Zanimiv je bil dokumentarec Žige Virca z naslovom Protagonistke, v katerem nastopijo igralke, ki morajo vse odigrati isti prizor. Vsaka ga, seveda, odigra po svoje. V Magazinu Grando se je odvrtel koprodukcijski igrani film Zajčji nasip, sledil pa mu je dokumentarec Damjana Kozoleta o umetniškem gibanju skrivnostne združbe OHO. V Avditoriju smo lahko videli dve uspešnici: Elvis Škorc in Fantasy. Zvečer sta nam v Magaziu Grando delali družbo dve dj-jki, imenovani Kafe sa šlagom, ki ju druži ljubezen do skupne države. Kot ponavadi, sta tudi tokrat poskrbeli, da se je plesišče treslo v zvokih jugo nostalgije.
Sobota, 25.10.2025 je minila v znamenju tekmovalnih kratkih in študijskih filmov. Zelo zanimiv je bil animirani Muca Copatarica, ki temelji na ilustracijah Ančke Gošnik Godec. Animatorji so njene ilustracije spremenili v pravo risanko. Predstavili so se tudi otroci, ki so posodili glasove. Sledil je igrani Bog bodi z nami, ki je pripovedoval zgodbo srbskega režiserja Boška Tokina. V Magazinu Grando smo si lahko ogledali film o Draženu Petroviču, enemu največjih košarkašev bivše Jugoslavije. V Avditoriju se je odvrtel eden najbolj "provokativnih" dokumentarnih filmov z naslovom Ko pridem ven, katerega je režiral Metod Pevec. Govori o terapevtskem pristopu k zapornikom v enem največjih slovenskih zaporov, na Dobu. Ogledali smo si še nekaj zanimivih stvaritev. Najbolj mi je v spominu ostal dokumentarec Gora se ne bo premaknila, režiserke Petre Seliškar. Govori o življenju ovčarjev v makedonskih hribih. Režiserka je nekaj let preživela z njimi in postala del njihove kulture, nato pa svoje ugotovitve strnila v celovečerca. V Magazinu Grando je potekalo družabno srečanje DSR 20 s pogostitvijo. V okviru te prireditve je bila podeljena nagrada Kosobrin, odvil pa se je tudi vsakoletni šahovski turnir. Na družabnem večeru nas je zabaval DJ Woo-D. Seveda pa ne smemo pozabiti na pogovore z ustvarjalci petkovih filmov.
Vse lepo se enkrat konča in tako se je tudi ta festival. V nedeljo, 26.10.2025 so se odvile še zadnje filmske predstave in sicer dve otroški seriji Smrdljivc in Pošast za železno zaveso. Sledila je razprava z naslovom Prihodnost kakovostnih igranih serij v Sloveniji. Ne smemo pa pozabiti na pogovore z ustvarjalci. Zvečer se je odvila sklepna slovesnost, na kateri so podelili prestižne nagrade, imenovane vesna, najboljšim filmom in njihovim ustvarjalcem. Zmagovalni film festivala je bil film Kaj ti je deklica, ki je prejel vsega skupaj 5 vesen. Vesna za najboljšo moško vlogo je šla v roke igralcu Olafurju Darriju Olafssonu za film Skriti ljudje. Vesna za najboljšo režijo je šla v roke Petri Seliškar, avtorici filma Gora se ne bo premaknila. Isti film je prejel še vesno za najboljšo montažo. Animirani film Zgodbe iz čarobnega vrta je prejel vesno za najboljši scenarij. Jean-Claud Rozeca pa je obenem prejel še vesno za najboljši animirani film. Vesna za najboljšo fotografijo je šla v roke Gregorju Božiču v filmu Fiume o Morte. Ta film pa je dobil tudi vesno za najboljši koprodukcijski film. Film Fantasy je prejel kar pet nagrad in sicer: za najboljšo izvirno glasbo, najboljšo scenografijo, kostumografijo, masko ter vesno za posebne dosežke. Za najboljši dokumentarni film je bil proglašen Mož s slamnikom, najboljši kratki film pa je bilo delo z najdaljšim naslovom: SMRT – Uvod za začetnike: Priročnik s predpisi, normativi in uporabnimi namigi. Tretja, dopolnjena izdaja v režiji Martina Horvata. Žirija je odločila, da nagrado za najboljši študijski film podeli Meliti Sandrin za Arahnofobijo, dokumentarec OHO film pa je prejel vesno za posebne dosežke. Najboljši film po izboru občinstva je bil dokumentarni film v režiji Metoda Pevca z naslovom Ko pridem ven. Vesna za najboljše eksperimentalno AV delo ni bila podeljena. Poleg vesen sta bili na festivalu podeljeni še dve nagradi posebnih žirij. Žirija Art kino mreže Slovenije (AKMS) je nagradila film Gora se ne bo premaknila, žirija Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI pa film Kaj ti je deklica.
Festival je bil prava poslastica za ljudi, ki imajo radi filme, ki se radi družijo z ustvarjalci in umetniki in lahko rečem, da je bila ena mojih boljših izkušenj, ki sem jih doživela na področju prostovoljskega dela. Na tem mestu pa bi želela podati zahvalo še Davidu in Žigi, ki sta tako lepo poskrbela za nas. Drugo leto pridem spet!
VSE FOTOGRAFIJE SO LAST FSF IN SO OBJAVLJENE NA FLICKERJU. ZANJE NE POSEDUJEM AVTORSKIH PRAVIC.
